Prevladujoča vrsta
Kako je Homo sapiens postal prevladujoča vrsta? Zanimivo, po vseh stoletjih raziskovanja in umskega razglabljanja še vedno obstajajo različna pojmovanja. Ena bolj zanimivih in za nas še posebej privlačnih je trditev, da se je človek povzpel na prvo mesto med primati po zaslugi lastne inteligentnosti, možganov. A podporniki omenjenega mišljenja pozabljajo, da so prvotni možgani zgolj posledica biološkega razvoja, ne pa kulturne evolucije. Človek vsekakor ni biološko bitje, ki je bilo pregnano iz raja. Tisto je moralo biti neko drugo. Človeški predniki so tavali dobre tri milijone let po afriških savanah in evroazijskih stepah, preden so začeli udomačevati živali in se za silo ustalili blizu krajev, kjer so rasla žita, trdijo paleoantropologi. Človek se ni razvijal samo kot biološki fenomen, ampak tudi in predvsem kot kulturni. Zakaj je znal bolje luščiti jedrca, drezati v mravljišča, klatiti ter tepsti s palico od bratrancev šimpanzov, se znanstveniki še vedno ne morejo zediniti. Toda če rečemo, da je bil prihajajoči človek popotna žival, ki se je morala na severu, ker je imela preredko dlako, oviti v kožuh druge ubite živali, mislim, da smo vsaj delno zadeli. Sorodstvu, ostalemu v Afriki, se še zdaleč ni bilo treba toliko ukvarjati s preživetjem. Drugi kraji, druge izkušnje! Geni so še vedno ubirali utečene poti koristnih mutacij in postopno slekli človeka iz krzna, a istočasno so se začele kopičiti in prenašati tudi kulturne informacije. Učenje znotraj skupin je postalo preživetvena nuja in ta je narekovala večje možgane. Živalski instinkti in obnašanje so se umikali razmišljanju in prilagojenemu vedenju. Za kar so bila nekdaj potrebna tisočletja, danes zadostuje leto dni. Trenutno človeška masa predstavlja 400 milijonov ton, vsi prostoživeči sesalci skupaj pa 60!

Komentarji
Objavite komentar