Razvrednotenje

     Naj se še tako trudijo, da bi me prepričali v življenjski smisel, vedno bolj verjamem v nasprotno. Ne, nisem pesimist po naravi, tudi ne nekdo, ki bi nekritično pristajal na distopijo. Vem le, da se mi življenje, ki mi ga predstavljajo od ranega otroštva, zdi en velik nateg. Takšni in drugačni zahojenci, papige, brezhrbteničarji, kimavci, avtoritete enega in drugega pola mi nakladajo o smislu obstoja, čeprav za zdaj še vedno končujemo kot trupla vsem na očeh, ki se jih je treba čim prej otresti, preden zasmrdijo. Ja, vsa velika pričakovanja se na koncu pretvorijo v smrad. Slednji pa je resnici na ljubo le del življenjske preobrazbe, ko se vsejedci pretvarjamo v hrano manj ambicioznih vrst. In vsaj še nekaj desetletij bo tako, dokler znanstveniki ne odprejo vodnjaka pomlajevanja. Človeštvo lahko le upa, da se bo to zgodilo, še preden izumremo zaradi pomanjkanja volje za razplod. Zavest in razplod sta obratno sorazmerna pojava. Pametnejši postajamo, bolj smo na strani užitka in vedno manj na strani dolžnosti. Družina, ki je še do nedavnega poveličevala red in potomstvo vzgajala v strahospoštovanju, ponižnosti in pokornosti, je vedno manj privlačna za mlajše rodove. Slednji preprosto nočejo več živeti v nesmiselni utvari za druge. Kalifornijski trend se postopno, kljub nazadnjaškim ZDA, prenaša na rodove po širnem svetu. V nekoč obljubljeni deželi delež neporočenih že presega 50 % in med vso populacijo je kar 38 % tistih, ki niso bili nikoli poročeni. Že v nekaj letih bo število starejših od 65 let preseglo množico mlajših od 18. Mnogi nimajo stalne službe. Predajajo se pomirjajočemu vzdušju konoplje in vznesenim občutkom žganja, ne vina. Vrednote, kot so vera, družina, domovina, pa izginjajo v trenutnih užitkih. Slava nejunakom!