Beg iz distopije
Črna kocka ne poraja distopije, ampak je prav ona tista, ki ustvarja črno kocko. Povedano drugače, Black Cube demokracija je rigidna stopnja distopije. In slednja je edino okolje, v katerem lahko preživijo nazadnjaki in njihov patriarhat. Pravzaprav gre za določeno stopnjo omejenosti, ki se konča na meji etičnosti. Do nje je Bog, od nje naprej razvoj in blagostanje. Nazadnjak preprosto ne more dojeti, da je dober fuk namenjen užitku in ne razplodu vrste. Nazadnjak ne more dojeti, da za obstoj človeštva niso potrebna nova in nova rojstva, ampak obvladanje bioloških procesov v umetnem okolju. Nazadnjak se ne more otresti svoje živalske biti, smradu, ki ga zakriva z milom in dezodoranti, preživetvenih instinktov in predsodkov, evolucijskih ostankov, povezanih s preživetjem. Nazadnjak je na drugi strani človeka. Verjame, da je njegov stvarnik Bog, medtem ko je človek prepričan, da bo prav on tisti, ki bo sebe povzdignil na raven božjega. Distopija je torej preklet...