Starostno odraščanje

       Ferija Lainščka neizmerno cenim. Tudi zato, ker je bil prvi pisatelj, ki sem ga spoznal, ko to še ni bil. Srečala sva se na žuru na FSPN ("Fakulteta za seksologijo, pijančevanje in narkomanijo"), zdajšnji FDV - središče za protidesničarsko mažoretstvo. Takrat je pisal Peronarje. Svoje prvo delo, v katerem je neverjetno dobro zasledoval prvine socialnega romana, slenga in obstoja na robu absurda, tesnobe in ujetosti v revščino. Feri je bil odločen: "Pisatelj bom!" Mnogi, ki smo gojili podobne ambicije, smo le skomignili z rameni, a Feri je res postal pisatelj; in to presneto dober. Dobri pisatelji so izjemno slabi volivci. Skozi sedanjost namreč razrešujejo vprašanja preteklosti in poskušajo razumeti prihodnost. Stvari je treba šele postaviti na pravo mesto! Podobno se prodajajo tudi politiki. In ko se Feri sprašuje, ali bo umetna superinteligenca postala naš digitalni demon ali terapevt naše kolektivne duše, nekdo, ki nas osvobaja arhetipov, ki so se skozi ti...

      Videti je, da  nismo še v celoti razrešili dileme glede izvora evropskega sodobnega človeka. Tisti, ki so hoteli evolucijski razvoj tako kompleksnega bitja strpati v zadnjih deset tisoč let, so se očitno ravnali po religioznih smernicah, ne pa znanstvenih. No, danes je že jasno, da tudi, če je Bog ustvaril človeka, je postavil na Zemljo duševno hudo nepopolno bitje, obremenjeno s predsodki in prizadetostjo. Bo človek popravil, kar je Bog ustvaril? Nedvomno to počenjamo že lep čas in hkrati odkrivamo različne metode proučevanja našega obstoja. S tem ko vedno globlje rijemo po preteklosti, pa se hkrati vedno bolj oddaljujemo od Geneze, svetopisemske knjige, ki govori o našem izvoru in nastanku sveta, ki ga poseljujemo. Na evropskih tleh naj bi zgodnji neandertalci iz Barnhama v angleškem Suffolku, obvladali netenje ognja že pred 400.000 leti; to je 8-krat dalj časa, kot smo bili prepričani do zdaj. Človekovo radovednost sta spodbudila dva majhna koščka pirita, ki...

       Osebno ne vidim nekega pravega smisla proučevanja drugih živali, še posebej vinskih mušic in miši, z namenom, da odkrijemo pravila dolgožitja za človeka. Evolucija, ne glede na to, kako blizu ali podobni so si naši genomi, je poskrbela za raznovrstno biološko prilagoditev okolju in namenu vrste. Torej vsakršen proces, ki bi človeka poskušal vrniti v hladno okolje grenlandskega morskega psa ali v hipoksično ali celo anoksično okolje, v katerem bivajo gole podgane ali školjka Arctica islandica, pomeni retrogradni spust po evolucijski lestvi navzdol. Pri omenjenih vrstah hlad, pomanjkanje kisika ali njegova odsotnost dokazljivo podaljšujejo življenje. Če bi se šalil, bi rekel, da gre za skrajni učinek preživetja v ekstremnih pogojih. To, da mitohondriji pri omenjenih vrstah izkazujejo neverjetno odpornost in sposobnost, da sintetizirajo energetske pakete ATP, je mogoče le napotilo, v kateri smeri moramo iskati vzroke za upadanje naših sposobnosti z leti. Naj se š...

  Poznal sem človeka, ki mu je ciganka pri 23. prerokovala, da bo živel 80 let. Brezskrbno staranje in z njim povezano veselje sta človeka navdajala z upanjem, čeprav je mladostno prerokbo že zdavnaj pozabil. No, občasno jo je še stegnil Iza ušes in jo zbranim povedal za razvedrilo. Pa so se leta seštevala in kljub temu, da se jih je nakopičila že dobra vrsta, je bil možak še vedno zdrav veseljak, nekoliko postaran, kar pa na njegovo počutje in razpoloženje ni vplivalo. Ko je vstopil v osemdeseto, je prerokba znova zaživela, obraza pa se je vidno polaščala skrb. Kar je bila pomembna mentalna prednost v minulih letih, je naenkrat postalo breme. Se bo zrinil skozi osemdeseto, se je vztrajno spraševal. Pa je prišel dan pričakovane obletnice in se ni zgodilo nič. Tudi naslednje jutro se je zbudil čil in dobro razpoložen, ker je utekel usodi. Prepričanje, da je bilo vse skupaj zgolj lari-fari, se je krepilo par tednov. Potem pa mu čez noč odpovedo ledvice in jetra. Človeka je napihnilo ...

       Število svetovalcev, raziskovalcev in modrijanov, ki nam želijo podariti dodatna leta življenja, raste iz dneva v dan. Nedavno se je mednje vpisal tudi Boston Consulting Group (BCG). Prepričujejo nas, da življenja lahko podaljšamo za 24 let, če se začnemo dovolj zgodaj pripravljati na starost. Dolgožitje je torej preventiva! No, prav, zdaj pa naj mi nekdo ob rojstvu, lahko tudi kasneje, pove, koliko življenja mi je dejansko usojenega, da bom potem lahko prišteval leta, ki jih kopičim z zaščitnimi programi ali odšteval zaradi nezdravega življenjskega sloga. Torej so vsa dolgožitna priporočila bolj ali manj blef, saj nam praktično nihče ne more povedati, koliko let in kdaj, si prištevamo in kdaj leta odštevamo. Šele povprečna življenjska doba čez kakšno desetletje bo lahko odgovorila, kako uspešne so strategije za daljše življenje. Sam poznam veliko primerov, ki so se oklepali zdravja in standardov, ki ga predpostavljajo, domala ves čas, pa so kar naenkrat zbole...

       Če je voda čista in svetla, pomeni, da je ženska nerodovitna. Če pa je voda kalna, na dnu pa je seme, pomeni, da je dosegla ljubezen. O devištvu ni treba dvomiti, kadar je dekliška voda kot pri nerodovitni ženski. In življenjske moči pešajo, ko pri starih opazimo vodo belo kot mleko. Če pa je bela kot sirotka, ni nobenega dvoma, da je človek znorel. Diagnostika na vpogled bi lahko poimenovali padarstvo. A brez posmehljivosti, združuje tisočletne izkušnje in velikokrat zadene brez rentgena ali ultrazvoka. Padarstvo ni ravno tako na odmet, kot ga skuša prikazati sodobno medicina. Prav tista medicina, ki s presežno, invazivno diagnostiko sproži največ bolezni, ki jih potem ne zna zdraviti. Kljub temu padarstvo niti približno ne more tekmovati z vedo o zdravju. Ne nazadnje Nobelovo nagrado podeljujejo za dosežke pri slednji, kakšen preveč zagnani naravni zdravilec pa lahko konča tudi v arestu in pri tem izgovori na tisočletne izkušnje ne pomagajo dosti. No, padars...

       Vedno pride trenutek, ko je treba odmisliti preteklost in jo prepustiti zgolj spominom; v osebnem in družbenem pogledu. Večina ljudi se niti ne zaveda, kdaj postanejo inventar. Stvar, mimo katere ravno ne moreš brezbrižno iti, a jo lahko brez težav odmisliš in zamenjaš. Zato je za osebno higieno in duševno ravnovesje občasno resnično najbolje preskočiti v kakšen drugačen film. Recimo, prav je, da otroci odrastejo in odidejo od hiše. Prav tako je prav, da njihovi starši nehajo podoživljati spomine in začnejo ustvarjati nove. Skupaj ali ločeno! Pametno je, da vsake toliko zamenjamo podjetje in začnemo kavo piti z na novo poznanimi ljudmi. In kako prav in zdravo za družbo je, da volivci zamenjajo stranke in politike ter zamisli, ki so jim zvesto sledili leta. Če namreč slednjih predolgo ne udejanjijo, gre največkrat za brezplodne obljube. Torej potrebujejo volilni glas, izključno za podporo lastnega udobnega življenja, ne pa za spremembe, v katere bi bili morda v...

       Če bi živel v Kanadi ne pa v zaplankani Podalpski domačiji, bi bil verjetno milijonar. Kanadski parlament je namreč leta 2016 sprejel zakon o medicinski pomoči pri končanju življenja (MAiD - Medical Assistance in Dying). Pomoč pri umiranju je postala sila dobrodošla za mnoge, ki se jim življenje izteka v bolečinah ali trpijo za težko in nepopravljivo invalidnostjo. Danes je v Kanadi vsaka 20. smrt posledica omenjenega zakona in zdravniki bojda komajda dohajajo povpraševanje. In tu je vsekakor priložnost za nadobudne podjetnike oziroma poslovni model, ki v samo umiranje in posmrtno ravnanje s telesom lahko vnese bistveno več resničnih pričakovanj za prihodnje preminule, kot vsi nesmiselni cerkveni obredi, ki se končujejo: "Prah si bil in v prah se povrneš!"Če smo odkriti, moralni zadržki življenju nasprotujejo, ga ovirajo, ne pa omogočajo, kot trdijo zagovorniki vere. Vesolje in tudi življenje namreč nimata končne rešitve. Zato Bog in nebesa nikakor ne morejo b...

  Lepota je matematično dokazljiva     Ko je vstopila, je bila nekam zadržana. No, polaščala se je je trema. Velik prostor s težko tapiserijo in ekspresionističnimi slikami ter starim lestencem, zabitim v visok strop, iz katerega so se spuščale proti tlom obrušene steklene solze in prisekani oktaedri različnih barvnih odtenkov so jo pomanjšali, da je za trenutek pomislila, da se je spremenila v Carrollovo Alice iz čudežne dežele. In ko jo je roka na drugi strani povabila, naj se ji približa in sede nasproti težke izrezbarjene hrastovine, je znova zrasla in odrasla.  Lepa dekleta gredo v nebesa, grda v ... Sl vir: UI Google Gemini Prostor si je namreč že prej večkrat ogledala in to iz različnih kotov, kot so jih predstavljali reporterji, ki so hodili na pogovore, da beležijo medijske vtise za javnost. Dejansko ni bilo v njem prav ničesar, česar bi že ne poznala. Natančno je vedela, kdo jo bo poklical pred hrastov oder in v spremstvu koga bo. A kljub vsemu je za...

       Če se oglašam s prijetnimi visokimi glasovi in spreminjam njihovo višino, pravijo, da žgolim kot ptič; slavec, škrjanec, taščica … Tako so o žgolenju oziroma žvrgolenju zapisali v SSKJ. Ne glede na to, kako prijetno žgolim, pa ne letim. In verjetno je pretežen del ptičjega oglašanja povezano prav z zrakom, na valovih katerega jezdi pernata druščina. No, žgolenje se ne razlikuje le od medija, skozi katerega se širi, potuje, ampak je odvisno tudi od tega, gre za bolj samotarsko ptico ali škorčevo druščino, ki se v trenutku odloči, po čigavem vinogradu bo segla in kdaj bo krenila v južno Italijo. Besedovanje, če lahko tako imenujemo ptičje in drugo živalsko oglašanje, je tako v pretežni meri odvisno od življenjskih vzorcev, ki so jim različna bitja zavezana. Desetletja trajajoči poskusi, da bi posamezne vrste (kite, delfine, šoje, marmozetke, orangutane, slavce … vsaj za silo razumeli, je torej treba presojati v želji, da bi si utrli nova spoznanja in se naučili ...

       Dejstvo je, da če bi se moral danes odločati za skupno življenje, bi se po vsej verjetnosti odločal toliko časa, da bi ostal sam. No, glede na to, kakšna je struktura oskrbovancev v domovih za ostarele, bi praktično ne bil nič na slabšem, od tistih, ki si omišljajo družino za življenjsko bistvo. Saj nimam nič proti heteroseksualni skupnosti dveh; ne nazadnje v takšni tvegani zvezi živim; le spoznavam, kako hitro se človek lahko ujame v dolgčas, ki ga poganja monogamnost. In vsi pričakujejo, da se boš zaradi otrok odpovedal lastnim ambicijam. Lepo prosim, le kakšen vzor bi bil lastnemu nasledstvu, če bi se morali na mojem primeru učiti, kako ugašati, ko se otroški jok poslavlja iz hiše? Ja, vem, da so pričakovanja tistih, ki spravljajo dediščino skupaj, in drugih, ki jo zapravljajo, različna; a kljub temu. Življenje danes ubira drugačne poti in mladim je presneto malo mar, če jih neki nazadnjaški farji razglašajo za suhe veje družbe. Čemu je heteroseksualnost s...

       Čeprav se zdi, da je odgovor dokaj preprost, se pri iskanju življenjskega smisla zapletamo v spektakularno množico hipotez, a nobena nam ne da izključnega in dokončnega odgovora. Trudijo se filozofi, trudijo se teologi, trudijo se fiziki, matematiki, biologi. Vsak od nas poskuša pri sebi odkriti smoter lastnega bivanja. A odgovora še vedno nimamo. Je pot, po kateri stopa človeštvo res tako brezplodno, čeprav generacije sledijo generacijam, in to v vedno večjem številu. Že iz tega gledišča ima življenje namen in smisel. Ne trdim, da je to cilj. Ker slednji je vedno povezan z neko končnostjo, dovršnostjo. In če le te ni več mogoče nadgraditi, dejansko vodi do nesmisla. Smisel se torej lahko udejanja zgolj v prihodnosti. In življenje, ki je prepričano, da se obzorje pred njim krči, oži, je dejansko pred propadom. Od tod tudi trume tesnobnih melanholičnih in depresivnih starcev in stark. Sploh se ne zavedajo, da sta dobra volja in udobje prvi pogoj, da se vrata pr...

       Ja, kaj ste pripravljeni storiti, da bi potrojili letni zaslužek in bi potem do pokojnine uživali v visokih prejemkih? Ste pripravljeni ubiti svojega bližnjega ali ga le sleči do nagega pred številnim občinstvom, kot sta si to zamislila scenarist in režiser domišljijske nadaljevanke Jasnovidka (Medium) z odlično Patricio Arquette v glavni vlogi. Zanimivo vprašanje, na katero imamo lahko samo trumpistični odgovor. To je sesuti vse etično moralne okvirje, če je potrebno tudi tako, da naročiš judovskemu hlapcu, da namesto tebe poruši prebivališča in pobije stotisoče, le zato, ker so si drznili, da se rodijo kot Palestinci. V takšnem mednarodnem okolju je boj proti terorizmu dobil drugačno, preventivno vsebino in to je, da pobiješ in razseliš vse, še preden bi utegnili postati teroristi! S porušeno Gazo in milijardersko hordo, ki se bo spravila na njene ostanke, bo Bog verjetno sklenil novo zavezo in pregnano ljudstvo znova odpeljal skozi puščavo do obljubljene de...

       Ko raziskovalci navajajo, da študenti nimajo več nujno potrebne pozornosti, da bi do konca prebrali roman Charlesa Dickensa, recimo Oliverja Twista, se mi zdi njihova trditev nekoliko smešna. V moji mladosti smo namreč nekateri do desetega leta prebrali cele zbirke mladinskih romanov, pa tudi kakšno manj žanrsko leposlovje. Dickens je bil seveda zakon za zgodnja leta odraščanja. Z leposlovno fikcijo smo oplemenitili sanje in sanjarjenje pri odprtih očeh. Nobena stvar me ni v življenju tako uspešno gradila in me še, kot prav domišljija. Torej, berem, da se poustvarjam. Najprej kot klon, kasneje kot izvirni, samobitni osebek. 50 % odraslih ne prebere nobene knjige v enem letu, so pokazale raziskave v Evropi. No, če bi podobne raziskave delali pred nekaj desetletji, bi verjetno ugotovili, da je omenjeni delež precej večji. Seveda je bila Podalpska domačija blagodejna izjema. V njej se je bralo in opismenjevalo! Že leta 1934, je Mohorjeva družba tiskala knjige z n...

       Prav lepo je slišati, da so v domačem rudniku surovega (surovinskega) znanja izkopali novo zamisel in jo pretvorili v izzivalen znanstveni projekt. Znanja je namreč edino pravo bogastvo, s katerim lahko razpolagamo, a imamo na žalost premalo raziskovalnih rudarjev in finančno podprtih rudnikov, da bi se lahko kosali v mednarodnem merilu. Imamo ljudi, ki ne le skačejo, igrajo košarko in kolesarijo, ampak tudi neverjetno globoko rijejo za spoznanji pod Triglavo goro. Svet je toliko napredoval, da se po preprostih izumih domala ne ozira nihče več. So patentna pravica posameznikov in podjetij. Toda, ko nekdo poseže v toploto, ki jo po mojem neupravičeno uvrščajo med energije entropičnega nereda, in iz nje iztisne bistveno več temperature in kalorij, hkrati pa jo vključi še v povratni režim ponavljajočega se sproščanja, kar po drugi strani pomeni bistveno manj električnega uporovnega segrevanja in nasploh zmanjša rabo energije, potem je treba zastriči z zajčjimi uš...

       "Ja, lepa dekleta gredo v nebesa, grda v pekel," smo imeli navado reči včasih. No, danes, ko uvajamo cel kup protidiskriminacijskih meril, se takšna trditev ne spodobi, čeprav se nekaj podobnega še vedno dogaja. Bi se ne smelo, a se! Kognitivna pristranskost, čista evolucijska pridobitev, namenjena razplodu dobrih genov, se nam danes vsiljuje kot obsedenost. Prepričani smo, da všečne osebe niso zgolj prijetna paša za oči, ampak da posedujejo tudi celoten nabor drugih dobrih lastnosti: inteligentnost, prijaznost, empatičnost, pridnost, ustrežljivost, iznajdljivost … Čeprav se večina takšnih izbornih epizod konča med rjuhami; to je namreč tudi glavni smoter kognitivne pristranskosti; gre seveda za čisto prevaro, ki ima lahko še kako neprijetne posledice, za vse, razen za gene ne. No, če je bila nekoč lepota naravna danost, danes lahko vsak uporabi omenjeno orodje in zapečati marsikatero usodo, ki bi se morala končati srečno in večno. Svoje čase smo kognitivno pr...

       Ameriške filme in nadaljevanke redko gledam do konca. Največkrat prekinem njihovo predvajanje že po nekaj minutah, in sicer, ko prvič slišim znameniti stavek: "Ljubim te!" Toliko ljubezni v tako katastrofalni deželi, kjer so ljudje praktično drug proti drugemu, ne more preživeti. Mogoče tudi zato producenti in režiserji tako vztrajno posiljujejo sebe in nas z iluzijo družinske harmonije. Le od kod se je vzela ta frdamana domislica, ki zakonskemu življenju napoveduje periodične krize in čemu se krepijo socialne službe, ko je vse tako presneto brezhibno? Podobno iluzijo vztrajno posnemajo tudi domači nazadnjaki, ko nam poskušajo na vsak način vsiliti idejo o (zafrustrirani) družini kot osnovni družbeni celici. Le koliko časa lahko prenašamo tesnobno laž, preden se izrodi v patološko družbo? Preden se izrodi v razklano skupnost, v kakršni živimo danes. Sobivanje in sodelovanje sta vsekakor bit uspešne življenjske skupnosti, toda če je ta razbita na škatle (domove...

       Ne meji naravnega in resničnega prihaja do biološkega kratkega stika. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se spopadata evolucija in zavest. Za prvo je značilno programirano obnašanje naših genov za drugo razumsko utemeljevanje življenja. Znotraj biološkega sveta prihaja do odkrite konfrontacije spontanega in mišljenjskega. Udejanja se v prefrontalnem korteksu, biološki strukturi, ki osmišlja drugačno življenje od utemeljenega skozi evolucijsko izbiro. Je tik za čelom in najnovejši ter najbolj razviti del človeških možganov. Nevrologi mu pogosto pravijo "izvršni možganski direktor", UI Gemini pa ga je poimenovala za "racionalnega nadzornika", ki kroti naše prvinske nagone. Dovtip: "Ne zaupaj starejšim od 30," ima pomen. Prefrontalni korteks se namreč razvije precej pozno. Po 25. letu ljudje postajajo bolj razumski, večina odločitve pretehta in živijo bistveno manj tvegano in impulzivno kot mlajši. Prav v omenjenem možganskem delu se opravlja zahtevna p...

       Prav rad bi videl, kaj dejansko pomeni koalicija z volivci. Kako v praksi deluje ta inštitut. Gre za dejansko politično vrednost ali nategovanje naivcev. Naivci so namreč le del populacije. Še zdaleč ne vsi volivci. In če sklepaš koalicijo s slednjimi, je prav, da javno objaviš dokument zaveze z njimi. Nekakšno politično Sveto pismo, podobno tistemu, s katerim je Bog sklenil zavezo s starimi Judi. No, pa saj vemo, kaj je politična koalicija! Je dokument, sporazum, ki ga sklenejo podobno interesno usmerjeni partnerji. Brez takšnega dokumenta lahko govorimo kvečjemu o koaliciji z naivci. O besedni zvezi, ki je sicer neverjetno blagodejna za ušesa in nerazum. A, kaj takšna všečna koalicija sploh je? Ugibam! Je to redno zbiranje in švasanje tretjerazrednih harmonikarjev na Tromostovju? Mogoče popularni zbori desne resnice, kjer visoko vihrajo zastave pravice? Čeprav ugotavljam, da zastava ni le identitetni simbol države, domoljubja, ampak tudi neverjetno uporaben ...

       Pogosto znorim! Na druge. Otresam jezo, ker sem prepričan, da mi s svojim ravnanjem povzročajo težave, ovire. Ja, po naravi sem kolerik. In to tista najbolj skrajna oblika, ki ob svojem divjanju hkrati ne čuti, da so tudi tisti, proti katerim usmerjam bes, zgolj ljudje. Bitja s čustvi in občutki: nesramna, prizadeta, maščevalna, ponižna, škodoželjna, ljubosumna, narcistična, potrebna ljubezni in spoštovanja, zagrenjena, jezna, sovražna … Da stišam svoj obupni EGO, resnično potrebujem nekoliko več empatije, sposobnosti, da se vživim ali vsaj poskušam razumeti naravo drugih. Da poskušam razumeti, zakaj se posamezni odzivajo kot se. Pravijo, da poznati sebe, pomeni razumeti druge. Seveda, s tem človek še ne spreminja sveta, spreminja pa sebe in notranje gone, ki ga spodbujajo, da vztraja v namišljeni veličini. Z dojemanjem lastnega obnašanja in vzrokov zanj pravzaprav oblikujem lastno sebstvo. Ocean, v katerem se topi ledena gora predsodkov in strahu in ga v glob...

       Možgani za svoje delovanje potrebujejo približno 20 vatov energije. To je priključna moč varčne svetilke. Vsako sekundo porabijo 20 džulov, v celem dnevu pa približno 400 kilokalorij. In ker smo navajeni razmišljati, da se energijska poraba delujočih sistemov bistveno poveča od tiste v mirovanju, bi nas takšna logika lahko navedla na napačno sklepanje glede samih možganov. Sam sem pod podobnim vtisom razmišljanja dokaj hitro zaključil, da bi z intenzivnim umskim delom lahko bistveno povečal porabo energije v možganih in s tem s koriščenjem presežnih kalorij spodbudil hujšanje telesa. A "umska mišica", kot tudi imenujemo možgane, ob maksimalnih miselnih naporih porabi le za kakšen poldrugi odstotek več energije, in je nikakor ne moremo primerjati z razmerjem, ki se vzpostavi pri kateri drugi mišici med delovanjem in mirovanjem. Možgani praktično ne počivajo, tako kot ne mirujeta srce in srčni obtok. Poleg usklajevanja omenjenih, skrbijo za homeostazo telesa tud...

       Le kako dopovedati nazadnjakom, ki so pred leti neokusno sodili Simoni Semenič, ker je porinila svoj nosečniški trebuh skozi zastavo, da skupek nevronskih celic pokojnega skladatelja Alvina Lucierja oblikuje glasbo v Umetnostni galeriji Zahodne Avstralije. Lastna telesa in njihovi posamezni deli postajajo vedno pogostejši način umetniškega izražanja. Seveda gre, kot je pri umetnosti običajno za predčasno dojemanje razvojnih perspektiv skupnosti, naroda, človeštva. No, tudi Leonardova Poslednja večerja je pravzaprav svojevrsten prikaz sedmine z nesmrtnim palestinskim Judom. Seveda nazadnjaki umetnosti ne dojemajo kot inteligentne prerokbe, ampak izključno kot vizualno in emocionalno resničnost. Če bi bilo drugače, bi razumeli, da nosečniški trebuh umetnice, ki je raztrgal zastavo, nacionalni simbol, sporoča, da je narodova demografija v stagnaciji oziroma v razsulu. In če nazadnjaški možganski nevroni niso zaradi predsodkov, ki se podijo po njih, sposobni dojet...

       Rad imam naravo, čisto vodo in čist zrak, drevesa, travo in mir, ki te ujame v takšnem okolju. Toda sovražim avtokratsko okoljevarstvo, podobno kot sovražim tudi vse ostale totalitarizme. Čeprav sem evolucijsko še vedno žival, si ne želim živeti v parku. A prav tja me vračajo objestni naravokrati. Na vsak način me hočejo odtrgati od pravice do spodobnega tehnološkega sobivanja ter me vrniti v pragozd med opice in zveri. Medtem ko sami posedajo po foteljih v večnadstropnih daljinsko ogrevanih zgradbah, ko se ne sprašujejo, od kod energija za napajanje njihovega spletnega žurnalizma, digitalnih skupnosti in elektronsko gnanih vezij ter algoritmov, naj bi se sam bratil z medvedi in volkovi in hkrati klatil neumne ugovore zoper vetrne elektrarne. Krajino naj bi obvarovali pred motečimi tehničnimi objekti zgolj zato, da bi jo kasneje degradirale turistične horde. Saj veste, toliko odpadkov na vsakega obiskovalca, najmanj liter scaline in pol kile dreka, nasičenih z...