Starostno odraščanje

       Zamislimo si, da bi izpadel zgolj en element iz nazadnjaške družbene strukture: vera, domovina, družina ali država. Vsi so zaznamovani s pojmom avtoritete. Padec slednje na enem področju pa samodejno pomeni tudi sesutje vseh ostalih, ker smo oslabili ključno vez znotraj posamezne entitete in seveda tudi med njimi. No, to se verjetno ne bo zgodilo tako kmalu, ali pač, kot so nas podučili nedavni dogodki v ZDA? Nazadnjaško desničarstvo se lahko prikazuje kot močno, dokler mu neposredno ne pomolimo sredinca in mu na kratko izrazimo, kaj si mislimo o redu, ki naj bi ga predstavljalo. Lahko koraka, dokler so ljudje voljni nositi zastave, prepevati himno, rojevati otroke in častiti bogove. Ko pa se zgodi gibanje, ki je zaznamovalo svet ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, avtoriteto potopi razuzdana in razgaljena svobodomiselnost. "Cvetje je moč!" In vedra mladost ni pripravljena delati, ampak zgolj slediti zanosu ljubezni in vroči krvi. Prav ta odklon od r...

       Rene Árpád Spitz, avstrijsko-ameriški psihoanalitik, je bil prvi, ki se je lotil sistematičnega raziskovanja dojenčkov in vpliva socialnega okolja na njihov osebni razvoj. Ugotovil je, da dojenčki, ki daljši čas niso deležni nege in čustvene oskrbe, sčasoma nepovratno zaostajajo, razvojno nazadujejo in postanejo dovzetnejši za bolezni. Hrepenenje po dražljaju je ena izmed temeljnih potreb ljudi v vseh obdobjih, in ne zgolj v ranem otroštvu in odraščanju. Najbolj žlahtna oblika stimulacije je tista, ki izhaja iz telesne intimnosti. Z božanjem, objemanjem, dotikanjem nasploh, neposredno spodbujamo možgansko ugodje in dobro telesno počutje. Pustimo za zdaj ob strani nevrotransmiterje in hormone, ki so ob zaznavah ključni za naše počutje. Pomembno je, da vemo, kako pomemben je stik s soljudmi in občutki, ki ga spremljajo. Tudi če so slednji negativni oziroma odbojni, vplivajo na določeno raven zavesti in človeško udejanjanje. Nasprotno pa senzorična deprivacija oz...

       Kako le se je lahko filozofija relativne svobode sprevrgla v brezsramno izkoriščanje, je verjetno eno ključnih vprašanj obdobja na pragu neoliberalističnega zatona. Kozmopolitizem in konkurenca sta znova pokleknila pred umsko omejenimi nacionalisti. Nazadnjaki, ki zgolj seštevajo ena in ena, tudi tokrat vgrajujejo v svobodne duše mentalne ograde, medtem ko nacionalne države spreminjajo v novodobna človeška taborišča. Danes omejujejo tujce, ker se bojijo mešane krvi in izgube privilegijev kulture pohlepa, jutri bodo ločevali lastno nacionalno skupnost zaradi ideoloških, bioloških in kulturnih razlik. Sem morda rekel 'jutri'? Oh ne, to se namreč dogaja že danes, kot lahko vidimo pri nas, na Poljskem, Češkem, smo spremljali na Madžarskem in v Srbiji. Za polovico človeštva, ženske, še danes velja le deklarirana samostojnost, drugače pa so samo orodje v rokah moških in demografsko izrojene nazadnjaške politike. Za miselno izrojenost v enoumje ne moremo kriviti neol...

       Umetna inteligenca že tre matematične probleme enega za drugim. Mogoče res še ni uspela zastaviti kompleksnega vprašanja, ki bi združilo matematike pri njegovem reševanju, vendar se ti že sprašujejo, ali jim bodo v prihodnosti sintetični možgani pustili še kaj možnosti za njihovo delovanje. Nekateri vrhunski matematiki že precej prepričljivo trdijo, da mogoče res ne bodo več prvi pri dokazovanju in predstavljanju rešitev, bodo pa vsekakor pojasnjevali dokaze, do katerih se bo dokopal strojni um. Do podobne revolucije integracije človeškega in strojnega mišljenja prihaja tudi v biologiji. Veliki jezikovni modeli trenutno še pojasnjujejo biološke raziskave "tvorcev" dolgoživosti in snovalcev projektov proti staranju, toda z bližanjem uporabnosti kvantnih računalnikov in njihovim povezovanjem s progresivno umetno inteligenco bomo presnovne procese na celični in molekularni ravni imeli na dlani. Geni bodo zaplesali in se preurejali po naši volji in seveda glede na...

       V Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi po 2. svetovni vojni, je izrecno poudarjeno, da je pravica do življenja temeljna vrednota človeštva. Smrt krši to pravico, zato predstavlja mednarodni zločin! Smešno, ampak tako je. Ljudje si očitno še nismo na jasnem, kaj življenje sploh je oziroma bolje rečeno, kaj pomeni biološka dediščina na robu sintetičnega sveta. Brez dvoma bomo smrt prej ali slej premagali in se bodo prihodnji rodovi z njo seznanjali le še skozi učenje v virtualnem okolju. Danes bi rekli, da bo prej kot ne postala predmet zgodovinopisja, nekaj, kar je nekoč pomagalo čistiti planet pred presežkom "pametnega" mesa. Že kot otrok o smrti nisem imel dobrega mnenja. Njeno lomastenje po svetu živih se mi je zdelo naravnost strahotno in neusmiljeno, in odkar pomnim me je zanimalo, v kakšen vonj se odeva gospa s koso. To sem spoznal pri dvanajstih letih, ko sem prvič vstopil v cerkev. Notranjost je bila prežeta z zaudarj...