Zdravljenje starosti

Merila ga je z očmi, in potem izpis pred njo. Pa spet telo, papir, papir, telo, in tako nekajkrat, preden je rekla:

"Ne razumem, kadite, tudi popijete občasno in rekreaciji ne posvečate nobenega časa." 

"Je hudo narobe?" Je vskočil.

"Saj prav zato gre, da so vaše življenjske navade v nasprotju z našimi zdravstvenimi napotki, meritve pa kot pri kakšnem tridesetletniku. In seveda ni napake. Dvakrat sva opravila vse preglede, dvakrat sem natančno pretresla analizo vašega stanja, Kot da kljubujete občim spoznanjem. Na neki način ste zdravstveni fenomen."

"No, saj ni treba, da pretiravate, da ste pretirano uvidevni," je s prstom navijal pramen las in zrl v zdravnico z očali z velikimi okroglimi okvirji. Videlo se je, kako se oči izza njih poigravajo, bežijo sem in tja, so otroško nemirne. Čeprav je gospa zdravnica že imela določena leta, no izkušnje in ni trosila tja v en dan. 

Slabo se počutim, strašno slabo. Vi pa trdite, da so vsi izvidi in meritve pokazali, da sem zdrav kot dren!"

Natanko tako. Lahko ves seveda pošljem še na dodatne preiskave, toda le kdo, če bo nadzor, bo verjel, da so bile dejansko potrebne. Samo izdihani zrak poglejva! 3.800 mililitrov v poldrugi sekundi. Naravnost odličen rezultat. Zanimivo, le kaj vas poganja? A trdite, da se ne počutite dobro. Nič ne vidim, da bi bilo kaj narobe. Saj bi vas poslala v bolnico na opazovanje, pa se bojim, da se mi bodo smejali. Sama ne vidim nič. Prav res ne vidim ničesar, kar bi lahko povzročalo vaše slabo počutje. Imate sami kakšno zamisel? Kakšna je pravzaprav vaša težava?

Žalostno je pogledal žensko pred sabo, se kislo nasmehnil. 

"Če bi bil mlajši, bi vsekakor vzela njegovo glavo v naročje," je pomislila in se zazrla skozi okno, da bi slučajno ne opazil njenega sočutja, naklonjenosti. 

"Le kaj vas muči, kaj menite, da vas trpinči," se je ponovno obrnila k njemu.

"Star sem gospa zdravnica in še kar se staram naprej. To me moti. Prosim, ozdravite me starosti! Ozdravite me let, ki se mi kopičijo na ramenih. Ozdravite me sivega videza, gub, izsušene, nagrbančene kože in utrujenih kosti. Ozdravite me gospa zdravnica, prosim, močno vas prosim, ozdravite me starosti!"

Aubrey de Grey, biomedicinski gerontolog in David Sinclair, biolog in genetik, pionirja
nove paradigme dolgoživosti: Starost je bolezen, ki jo je mogoče ozdraviti!

Sl. vir: SlatNews&HarvardUniversity

    Je staranje bolezen? Večina ostalih, pridruženih, kroničnih obolenj so bolj ali manj posledice staranja organizma, simptomi izgubljanja vitalnih sposobnosti organov, telesne imunosti in genetskih napak, ki sprožajo številne metabolične motnje. Toda če temu prikimamo, starost naenkrat postavimo na drugo stran, izven običajnih življenjskih okvirjev. Odvzamemo ji priroden značaj in vsem, ki se želijo mirno postarati, pravico do razumnega soočanja s tegobami poznejših let.

    Toda, kaj sploh so pozna leta življenja, če jih ocenjujemo s trenutnimi napovedmi znanstvenikov, ki se ukvarjajo z gerontološko in senescenčno znanostjo? Eni in drugi čisto resno trdijo, da je že danes mogoče, z upoštevanjem določenega, modrega, življenjskega sloga in dodatki, ki upočasnjujejo staranje ali celo spodbujajo obnavljanje določenih tkiv, preseči sto let. Uporaba pojma stoletniki, postopno prodira tudi na sociološko, psihološko in gospodarsko področje. Spoznanje, da je starost mogoče preprečiti ali vsaj omiliti njene posledice, postopno prodira tudi v naše prepričanje. Videti je, da je z razvojem biologije, nevrologije in genetike Bog izgubil absolutno pravico nad stvarjenjem oziroma vsaj tisti del, ko bitja z zavestjo vrača v "prah", iz katerega jih je bojda ustvaril in jih bo poustvaril. 

Izrojevanje bele snovi v možganih je ključna posledica
staranja oziroma pospešuje staranje. Je prej jajce
ali kura?                                                 Sl. vir: AvivClinics

    Pionir med biogerontologi, ki snujejo novo življenjsko doktrino dr. Aubrey de Gray trdi, da staranje ni naraven in neizogiben proces, ampak bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in celo pozdraviti. Podobno razmišlja tudi David Sinclair, predstojnik The Sinclair Lab, ki deluje znotraj medicinske fakultete harvardske univerze. Fronta dolgoživosti postaja iz leta v leto bolj čvrsta, in tisti najbolj hrabri govorijo že celo o nesmrtnosti. Očitno so dosedanje raziskave na področju dolgoživosti dale spodbudne odgovore tudi v tej smeri. Z vprašanjem staranja in pomlajevanja se ukvarja vedno več znanstvenih raziskovalnih ustanov, da o kipenju zagonskih podjetij na omenjenem področju ne govorimo. Dolgoživost nesporno postaja posel tisočletja, vitalni starci pa bodoča najštevilčnejša politična skupina nacionalnih demografij. 

    Seveda nikakor ne moremo spregledati prispevkov Bruce H. Liptona, Joeja Dispenze, Gaborja Matéja, Petra Attija, Andrewa Hubermana, Roberta Lustiga in številnih drugih. Z drugačnim razmišljanjem soustvarjajo novo paradigmo, doktrinarno podlago za raziskovanje človekove biologije. Če se je pred še nekaj leti nazaj popolnoma resno govorilo o farmah za vzgojo človeških organov in se je transplantacijsko medicino povzdigovalo na piedestal, je biološka bomba počila čisto na drugem kraju. Da človeka lahko ozdravimo starosti, s tem pa tudi vseh bolezni, ki se z njo udomačujejo, ne potrebujemo prašičjih teles ali človeških klonov za vzgojo nadomestnih organov ali množice darovalcev. Popolnoma zadostuje človek sam. V njem je domala vse, kar potrebuje za mentalno in telesno pomladitev. Gral mladosti, ki so ga tako obsedeno iskali avanturisti, alkimisti, emisarji vladarjev, filozofi, vojskovodje, kipi v človeku samem. Moramo se naučiti zgolj, kako ta vrelec v nas priklicati in vzdrževati. 

S preobrazbo običajnih celic v zarodne matične, je
zamisel o živalskih farmah za vzgojo človeških organov
smešna.                                                          Sl. vir: DailyMail

    Toda počasi in premišljeno. Ponavljam, dolgoživost postaja sila privlačna tema. Le še vprašanje časa je, kdaj, če že ne, bodo v genetske raziskave, s katerimi podaljšujejo življenje mišim, vključeni ljudje. Prostovoljcev prav gotovo ne bo malo in verjetno tudi tistih nesrečnežev ne s krajšo slamico v rokah, kot radi rečemo. Zaenkrat še vedno plovemo v prevelikem oceanu in kateri so tisti valovi, ki nas nosijo naproti novim spoznanjem, bomo morali šele ugotoviti. Potrebno bo kar nekaj časa, da bo modna muha postala kura, ki iz klopotcev dejansko vali zlata jajca, Leta, desetletje, stoletje? Tega ne ve nihče. Osebno sem prepričan, da bo do prelomnih sprememb prišlo prej kot v četrtini stoletja. V glavnem zato, ker inkvizicijska medicina in konservativni zdravstveni kadri pri odločitvah, povezanih z dolgoživostjo, ne bodo imeli kakšnega pomembnejšega glasu. Govoriti o dolgoživosti ali delati dolgoživost, sta namreč dve popolnoma različni stvari. 

    Če že ožiram, je prav, da tudi pojasnim. Zdravniki imajo po svetu vsako leto na stotine posvetov o zdravju, a smo kljub njim v povprečju vedno bolj bolni, razpoložljivost storitev pa je že dosegla raven, na katero niti berači več ne pristajajo. O ustvarjalnem stanju povprečnega zdravniškega duha veliko pove tudi podatek, da bo do konca leta po svetu potekalo najmanj 140 izobraževalnih zdravniških srečanj, na katerih bodo od prvega do zadnjega pretresali vprašanja, povezana s sladkorno boleznijo in metabolizmom(1). Ne verjamem, in to kljub obetavnemu zdravilu za zdravljenje diabetesa, ozempicu, da bodo vrste kaj krajše. Poenostavljeno lahko rečemo, da današnjo medicino predstavljajo posveti, ki so pretežno sebi namen, in se razume sprostitvi udeležencev. Kako še zaupati stroki, ki bolezni ne zdravi, ampak jih vzdržuje in hkrati izpod skalpela vrača na tisoče invalidov; inkvizicijsko zobozdravstvo, boleča mamografija, kolonoskopija, biopsija pa so njene paradne discipline? 

Učinkovitost! Na "rekreativnih" znanstvenih simpozijih se
 zdravniki že pol stoletja pogovarjajo, kako ozdraviti
diabetes.                                     Sl. vir: metabolichealthsummit
 

    Na drugi strani poteka boj za alternativo, za drugačno diagnostiko, preventivo in zdravljenje. Ultrazvok, elektrika, fotobiomodulacija, nizka infrardeča svetloba, genski inženiring, celično in molekularno zdravljenje, hipnoza, joga, kineziologija, slogovne in telesne vaje, nutricistika, številne nove vede, utemeljene na nevrologiji, biologiji prepričanja in biocentrizmu. Le čemu je bilo potrebno toliko časa čakati, da smo končno priznali, da je zdravljenje starosti konceptualno drugačno; da zahteva posebne pristope in da je fizična krepitev starega organizma pomembnejša od zbirke zdravil, s katerimi tolažijo današnje starostnike. ZDA so mogoče res konservativna kapitalistična velesila, ampak nikjer v svetu se alternativa, tudi z državnim žegnom, ne razvija tako silovito kot tam. Mogoče se je ameriška družba zašla v hudo demokratično politično krizov, ampak na področju številnih pristopov k zdravljenju je neverjetno odprta in pluralna. Če spremljamo delovanje FDA(2) mogoče nekoliko preveč zaščitniška!

5 stebrov vitalnega staranja

Sl vir: EricVerdinBuckInstitute

    Da sta zdravljenje staranja in dolgoživost zgolj dva različna obraza iste glave in smotra, ni treba posebej poudarjati. Ne posamezna bolezen, ampak celovito zdravljenje metabolizma, imunskega sistema in kognitivnih procesov je usmerjenost novodobne medicine, ki prevzema krmilo ob asistenci umetne inteligence. Obstoječa se bo postarala skupaj s kadri, ki vzdržujejo trenutno zatohlost alopatskega zdravljenja. Če imajo danes glavno besedo pri zdravljenju zdravniki, bodo jutri to biologi, kemiki, biokemiki, fiziki, morda celo astronomi, vsekakor pa inženirji avtomatizacijskih procesov, informacijskih tehnologij ter strojništva. Bolezen je kompleksno zapleteno stanje, ki ga lahko razvozla prav tako celovit proces več sodelujočih. Seveda ne neposredno, ampak vsak po svoje in s posebnim prispevkom, mišljenjem, izdelkom, storitvijo ali raziskavo in obdelovanjem podatkov, ki zaokrožajo znanje za rešitev določenega, posamičnega problema.  

Kako omogočiti vrhunsko zmogljivost ne glede na starost,
da bomo umrli mladi in na višku moči? Paradoks!

Sl. vir: JosephMaroon

    Milijarde, ki se stekajo na račune številnih zagonskih podjetij; čez roko jih je trenutno po svetu okrog 5.000 (samo na področju genskega inženiringa in genetskih raziskav več kot 2.800) so najboljše jamstvo, da se bo hkrati s komercializacijo preobrazila tudi obstoječa biogerontologija v solidnega ponudnika dolgoživosti. Čeprav je zakon prehoda kvantitete v kvaliteto marksističnega izvora, ga tudi domala 150 let po smrti njegovega tvorca Karla Marxa, niso uspeli ovreči. Revolucija družbenih sprememb se dogaja, kljub temu da zadnja desetletja vedno več znanstvenikov prisega na evolucijo. Dolgoživosti pa ne utemeljuje samo bajno povpraševanje po storitvah, ki jo omogočajo, ampak tudi vedno močnejša zbirka znanstvenih in strokovnih dokumentov. V zadnjih desetih letih jih je nastalo prek 300.000. Revije, kot so Nature, Science, Cell, New Scientist in druge iz resnejšega nabora tiska, pa o odmevnejših odkritjih redno in opisno precej natančno poročajo.

Navedka!

(01) Healthy Longevity Conferences 2024/2025/2026. Spletna stran: https://conferenceindex.org/conferences/healthy-longevity

(02) FDA - Food Drug Administration. Agencija za zdravila in hrano.