Starostno odraščanje

Brezmočno je opletala z glavo, kot da bi se hotela potegniti iz steptanega peska. Zakopali so jo pred zid spokoritve. Tako so ga poimenovali, da bi z njim poudarili izročilo stare zaveze, čeprav je vedno, kar se je dogajalo pred njim, bolj spominjalo na maščevanje in egoističen krvniški obred namenjen sproščanju nizkotnih ubijalskih strasti. Ko je priletel prvi kamen, ji je razbil arkado in kri je stekla po licu, čelo pa se je skremžilo od bolečine. Toda glava se je umirila. Nič več ni otresala. Prepustila se je usodi človeške podivjanosti. Kamni so leteli. Se odbijali od zidu ali udarjali neposredno v krvavo gmoto. Lobanja se je razprla in možgani so se pocedili skozi režo. Nekateri so se odvrnili, druge je prizor še bolj razvnel. Besno, krvoločno so bezali po tleh, da so dobili pravcati kos v roke in z njim silovito napadli mezečo gmoto v tleh. Zabave je bilo hitro konec. Prehitro, da bi se potešila človeška sla po bolečini drugega. Na tleh je ležalo le še razočaranje. Ubito življenj...

"Poslušajte, prav bi bilo, da se pogovoriva o tej vaši obsedenosti. Prepričan sem, da gre za hudo obliko obsesivne kompulzivne motnje."  "Ne razumem! Kdo le vas je potisnil v igro, da ste dregnili vame? Tukaj sem vsak dan. Prinašam vzorce hranil in človeških izločkov ter spremljam njihovo analizo. Lahko bi vam natančno povedal, koliko me stane vsak prihod skozi tista vrata" Moški, dr. je pisalo na priponki pod ovratnim zavihkom nebesno modre halje, ga je sprejel pri vratih. Tam je postopal že kakšno uro, da bi se seznanil s človekom, ki je dnevno prihajal s kovčku podobno usnjeno torbo v laboratorij in potem budno motril izza steklene stene meritve vsebin iz stekleničk in vrečk. Se, ko je dobil računalniške izpise, pogreznil v masivni fotelj iz nabranega rdečkastega usnja na svoji strani steklene pregrade, da je podrobno proučil poročilo in si beležil pripombe.  "Se vam ne zdi, da delujete nekoliko stresno, še posebej, ko vznemirjeno zahtevate, da posamez...

Le kaj zaželeti človeku, ki ima obilo zdravja in sreče? Kaj ponuditi nekomu, ki ima vse in se mu življenje smeje ter ga hrani z veliko žlico? Vsekakor ne neko starodavno, osladno frazo iz babičine skrinje: "Srečno in zdravo po možnosti naj bo leto pravo!"        Če sklepam po prejetih voščilih, smo očitno vsi ustvarjalno anemični, če ne posedujemo še kakšne hujše motnje. Zdravje in sreča namreč ne rasteta na drevesu kot rožiči. Nanju ni mogoče čakati, da prideta z lepimi željami, ampak se mora človek zanju potruditi. Seveda ne v čakalnicah zdravstvenih ustanov, v razbremenjujočem okolju nakupovalnih središč, na kavču s pornografijo na ekranu pred sabo … Zdravje in sreča sta pomemben del sebstvene filozofije, človekovih pogledov in preprepričanj. Torej, ljudem niti približno ne moremo želeti nečesa, v kar sami ne verjamejo, saj se takšne želje ne udejanjajo. Nekdo, ki je globoko v sebi prepričan, da je žrtev okoliščin, bo željo po zdravju in sreči, sprejel kot provok...

"Ste upokojeni?" ga je vprašal, ko sta se srečala pred trgovino po daljšem času.  "Ne!" je odvrnil domala dobre volje in se mu zazrl naravnost v oči.  "Kaj torej počnete?" Je zvedavo rinil vanj. "Ooo, veliko stvari. Težko bi navedel tisto, ki mi je najdražja. Predvsem so sami dolgoročni projekti."  "Zanimivo," je pohitel vsiljivec. "Človek bi rekel, da ste na izteku kariere, sami pa govorite o dolgoročnih projektih." "Vse je odvisno, s katerega zornega kota gledate na stvari. Ali mislite, da bi se moral nekdo pri mojih letih kar uleči v grob in pustiti, da ga mirno zasujejo," mu je vrnil.  "Ne, ne, nisem tega rekel, niti pomislil nisem na kaj takšnega," se je presenečeno odzval moški v balonarju. "Le zanima me, kaj počenjate. Že nekaj časa vas nikjer ne zasledim. Kot bi se v zemljo vdrli. Pa sem pomislil, da ste mogoče pristali med nami." "Med vami?" Se je začudil. "Kdo pa st...