Živi mrtveci, senescentne celice

  Ko se fikcija dejansko udejanji v vsakodnevnosti, vsekakor ni veren posnetek domišljije, lahko pa je podobno boleča, zastrašujoča, tudi pogubna. Za trenutek stopimo na prizorišče, kjer angleški režiser Fran Darabont oživlja mrtvece in potem hodeča smrt (The Walking Dead) pustoši po krajini in človeška bitja, ki si jih polasti, spreminja v brezciljne pošasti, kot je sama. Zamislimo si, da je to prizorišče naše telo, hodeča smrt pa celice, ki se jim je iztekla življenjska doba, Telomere praktično ne dopuščajo več delitve. Celični proces je tako zaustavljen, a te napol živeče kreature vseeno živijo. Če bi odmrle, dokončale apoptozo(1), bi jih zaznal imunski sistem in požrli ter razkrojili fagociti(2), tako pa … Tako pa, v slogu nekakšnih živih mrtvecev pustošijo po telesu in ga spreminjajo v bolezensko razvalino; z drugimi besedami v staro ruševino; v starke starce, ki se namesto življenja vedno močneje oklepajo palice. 

Dolgo se je skrival. Zdaj poznajo glavnega krivca za staranje!
Sl. vir: Kemijski inštitut

"Staranje je trenutno glavni dejavnik za razvoj številnih s starostjo povezanih bolezni, so že leta 2021 izpostavili na Kemijskem inštitutu, "senescentne celice pa ena izmed trenutno najbolj obetavnih tarč." Ne le raziskovalno, ampak tudi poslovno, dodajam. Če bi nam uspelo celice pomladiti, podaljšati kromosomske telomere ali spodbuditi dokončno celično smrt apoptozo, bi ne imeli težav z onesnaženjem tkiv ter neprijetnimi vnetji, ki povzročajo številne pridružene, kronične bolezni. Tako pa se lovimo za precej redka spoznanja, kako kljub vsemu preživeti, kolikor toliko zdravi čim dlje. 


Če sem nekoliko bolj slikovit in hkrati strokovno manj natančen, bi lahko rekel, da so zombijske celice, tako jim namreč tudi pravijo zaradi svojega obnašanja, največji svobodnjaki teles. Po raziskavi, ki jo bomo predstavili malo kasneje, domala neovirano prehajajo med različnimi tkivi in širijo smrtonosno okužbo. In če v malo prej omenjeni filmski zgodbi še kdo uteče končni usodi, se človeško telo prej ali slej zgrudi zaradi njihovega toksičnega delovanja. Pravimo, starost je pokopala človeka! A starost z vsem skupaj nima nič. Tudi sama je zgolj posledica delovanja zombijskih celic in njihovo množečo prisotnost vedno težje prenaša. 


No, kakorkoli, hudiča smo končno zgrabili za rep! Čeprav še vedno opleta z njim, nadzorujemo praktično vsak njegov gib. Prav to so verjetno imeli tudi v mislih na Kemijskem inštitutu, ko trdijo, da so senescentne celice ena najbolj obetavnih tarč. Ja, na sledi so procesu, ki nas ne bo odrešil samo nadležnih, okvarjenih celičnih ostankov, ampak tudi uvelega videza, sklerotičnega ožilja, artrotičnih sklepov, pogubnih rakavih predstav, hkrati pa okrepil in pospešil delovanje srca in drugih organov, ki skrbijo za nemoteno delovanje našega organizma; torej za telesno pomladitev. 


Senescentne celice so pravzaprav okužba. Začne se na enem delu in se postopno razširi tudi na ostala tkiva in organe. Tako vsaj kažejo nedavne raziskave. Ko so spremljali napol odmrle kožne celice, so domnevali, da staranje verjetno prenašajo tudi na druge organe. Zaenkrat ni pomembno, gre za tipično širjenje okužbe znotraj telesa ali za pojav vpliva slabih, negativnih informacij, ko smo zaradi vidnega zaznavanje znakov staranja na koži, prepričani, da je staranju podleglo celotno naše telo. 'Biologija prepričanja', bi rekel Bruce Lipton(3), čeprav se je avtor knjige s podobnim imenom navdušil predvsem nad spoznanjem, da lahko z mislimi in prepričanji bistveno bolj vplivamo na stanje svojega telesa, na njegovo biologijo in zdravje kot naši geni. Naših življenj ne določajo geni kot tudi ne lastnosti celic, ampak naši odzivi na dražljaje iz okolja, je prepričan Lipton.

Zmanjšujejo kognitivne in telesne sposobnosti,
povzročajo vnetja, ki so uvod v različne kronične bolezni...
Sl. vir: NeuroscinceNews.com

Prva avtorica študije in podiplomska študentka na kliniki Mayo, prednost daje sistemskim procesom, ki potekajo neodvisno od naše volje. Kako močno vplivajo na samo staranje kože, pa je odvisno od številnih zunanjih dejavnikov: sonca, kajenja, alkohola, prehrane, povzročiteljev stresa … S tem odkrito prikimava Liptonovi osnovni tezi, čeprav jo preglasi s prepričanjem, da gre bolj verjetno za nekakšno senescentno "okužbo". 


Mogoče ne gre ne za eno in ne za drugo, ampak hkratno izvajanje evolucijskega programa v celem telesu. Ta pa ima en sam smoter. In sicer, ko so izpolnjeni pogoji za razmnoževanje in nadaljevanje vrste, je treba bitje umakniti s sveta, ga vključiti v reciklirani krog, da se sprostijo viri, prehranski, energetski, prostorski in okoljski za potomstvo. Toda če omenjeni program odlično deluje pri vseh drugih bitjih, ki poseljujejo Zemljo, se je pri človeku zalomilo. Gola evolucija nima več neposrednega vpliva nanj. Človek največkrat živi bistveno dlje, kot so reprodukcijske potrebe vrste. Velikokrat 30 tudi 40 in celo 50 let po končanem plodnem obdobju. To potrjuje zgolj, da smo z znanjem in zavestjo sposobni vplivati na evolucijske procese in jih spremeniti že danes. In prav to se dogaja z raziskovanjem, učenjem in razumevanjem načinov, orodij, ki jih ima narava na voljo, da nas usmrti. 


        Mogoče gre le še za eno zgrešeno raziskavo, kako se uničevalni procesi prožijo v človeku in nas ugonabljajo, mogoče pa gre za približno pravilno ugotovitev, ki bo dejansko skrajšala pot do spoznanja, ki ga tlakujemo v okviru vsečloveškega projekta dolgoživosti?


        Če preskočimo nazaj na ključna spoznanja, ki jih je raziskovalka Ana Catarina Franco povzela v poročilu, potem senescentne oziroma zombijske celice(4) v koži, pospešijo staranje tudi drugih organov v telesu. Koža, kot naša prva varovalna zapreka, ki nas varuje pred zunanjimi okužbami, tako na široko odpira dveri za lastno staranje in staranje organizma nasploh. Bomo presenečeno ugotovili, da gre pravzaprav za najšibkejši imunski člen človeške biologije? Toda ker je tudi iz kožnih celic mogoče vzgojiti solidne pluripotentne matičnjake, kaže, da smo na sledi neki popolnoma drugi zgodbi. Pomlajevanje kože bi po predpostavki o širjenju ali prenosu senescentne okužbe na celotni organizem, obratno lahko predstavljal tudi pomlajevalni katapult za biologijo celotnega telesa. 

... prizadenejo mišice in človeka spreminjajo v ohlapno
vrečo!                                               Sl.vir: NeuroscinceNews.com

        Upajmo, da se raziskovalci iz ameriške Mayo Clinics ne motijo, in da je koža dejansko organ, na katerem lahko začnemo številne čudovite pomladitvene procese za zdravljenje notranjosti in njenih organov. Raziskovalci so namreč opazili neposredno soodvisnost med postarano kožo, česar nikakor ne smemo enačiti z obraznimi gubami in karakternimi potezami obraza, ter šibkejšim mišičnim in kognitivnim delovanjem. Zaradi tega uvida so tudi oblikovali predpostavko o vplivu postarane kože na pospeševanje staranja drugih organov in presnovnega sistema. 


        No, nedvomno je, da je obstoj senescentnih celic in njihov zombijski vpliv na organizem dokončno potrjen in da so s tem dobile potrditev tudi vse druge raziskave in poskusi, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako omejiti škodljive vplive omenjenih celic oziroma sploh preprečiti, da bi se kopičile v telesu. Očitno bo s tem tudi farmacija dobila večjo motivacijo za nadaljnje raziskave in izboljšanje senoterapevtikov, zdravil, kot so senolitiki in senomorfiki(5)


        Na Mayo Clinics so že zavihali rokave in preizkušajo predhodno razvite senolitike na posameznih kožnih predelih, da bi ugotovili, ali zdravljenje lokalnih mest mogoče vpliva tudi na obče stanje in počutje pacientov, oziroma ali zmanjšanje nakopičenih škodljivih celičnih odpadkov na enem mestu, vpliva tudi na čiščenje ostalih telesnih tkiv. Da je obratni proces vsekakor možen, so že potrdili s poskusom na miših. V dermis(6) mladih miši so preselili senescentne fibroblaste(7) in opazili, da se je pospešilo in okrepilo staranje pri mladih osebkih, in to v vseh tkivih, tako znotraj telesa kot v udih, vratu, predelu glave in možganovine. Je staranje torej nalezljivo? Vsekakor bi ne bilo odveč posvetiti tudi temu vprašanju kakšne raziskave!



Navedki!


(1) Apoptoza je proces programirane celične smrti, ki je ključen za pravilno delovanje večceličnih organizmov. Gre za urejen in nadzorovan proces, pri katerem celica sama sproži lastno uničenje kot odziv na notranje ali zunanje signale. Pojasnilo pripravila AI Gemini. 


(2) Fagociti so vrsta belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo v imunskem sistemu telesa. Njihova glavna naloga je, da s pomočjo procesa, imenovanega fagocitoza, prepoznajo, požrejo in uničijo tuje snovi, kot so bakterije, virusi in glivice, ter odmrle celice. Fagociti so esencialni del prirojene imunosti, ki predstavlja prvo linijo obrambe telesa pred okužbami. Pojasnilo pripravila AI Gemini.


(3) Bruce Lipton. Biologija prepričanja. Zavod V.I.D, Kranj 2013. 


(4) Zombijske celice. Nekateri so senescentne celice poimenovali tudi bolj slikovito. Dejansko gre za odmrle kreature, ki se ne morejo več deliti, ne opravljajo svojega izvornega dela, to je vzdrževanja življenja, nasprotno, z izločanjem toksinov, sprožajo boleča vnetja, ga ugonabljajo.


(5) Senolitiki, senomorfiki. Senolitiki uničujejo senescentne celice in pospešijo njihovo izločanje iz organizma. S tem se neposredno zmanjšajo številni vnetni procesi, ki krnijo, ovirajo človekovo procesno učinkovitost: dasatinib, kvercetin, fisetin. Senomorfiki spreminjajo delovanje senescentnih celic, s tem da zmanjšujejo ali preprečujejo njihove toksične izločke in s tem vplivajo na zmanjšanje vnetnih procesov ter izboljšanje delovanja tkiv: rapamicin, metformin. 


(6) Dermis ali usnjica je ena od treh plasti kože, ki je med povrhnjico (epidermis) in podkožjem (subcutis). Je najdebelejša plast kože in ima ključno vlogo pri njeni strukturi, funkciji in splošnem zdravju. Pojasnilo pripravila: AI Gemini.


(7) Fibroblasti so vrsta celic, ki so v vezivnem tkivu in imajo ključno vlogo pri gradnji in vzdrževanju zunajceličnega matriksa (mreža molekul, ki obdaja celice v tkivih). So najbolj pogoste celice v vezivnem tkivu in so odgovorne za sintezo in izločanje različnih komponent zunajceličnega matriksa, kot so kolagen, elastin in hialuronska kislina. Pojasnilo pripravila: AI Gemini.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zdravstveni totalitarizem, sistemski terorizem

Preživeti sebe

Osvoboditev sebstva