S krepkejšimi možgani do boljšega počutja starejših

    Ko imamo občutek, da so se nam misli začele vozlati, da se ne moremo prav osredotočiti, oziroma vedrino razmišljanja in zaznavanja ovija meglenost, je verjetno pravi trenutek, da poskušamo z vadbo za krepitev možganov. Ne da so se utrudili, saj možgani ne vedo, kaj utrujenost sploh je, ampak so se polenili. Vsaka lenost pa postopno spreminja telo v nebogljeno gmoto, in to izjemno hitro, ko smo enkrat zakoračili v pozna petdeseta. Z možgani je podobno, predvsem se upočasni njihova prekrvavitev, preskrba s kisikom in sposobnost čiščenja senescenčnih celic iz možganovine. 

    Prvotno so možgansko krepčilno vadbo, BET (Brain Endurance Training), razvili za vrhunske športnike, da bi povečali njihovo vzdržljivost. Gre za povezovanje telesnih vaj in kognitivnega urjenja. Kako bi omenjena kombinacija vplivala na sposobnosti delovanja in počutja starejših, so preizkušali raziskovalci na birminnghaimski univerzi. Zaključki raziskave so bili več kot spodbudni, saj so pokazali, da so udeleženci dosegli bistveno boljše izide pri reševanju testov, s katerimi so preverjali pozornost, neposredno delovanje in hkrati tudi njihovo telesno vzdržljivost, kot pa so jih zabeležili sodelujoči, ki so izvajali zgolj telesno vadbo. 

Prav upadanje kognitivnih sposobnsoti pri starejših
mora biti največja spodbuda za krepitev telesne in 
mentalne vadbe!                                 Sl. vir: Neuroscience

    Prejšnje raziskave so pokazale, da mentalna utrujenost neposredno vpliva tudi na zmanjšanje telesnih sposobnosti, botruje slabši gibalni usklajenosti in težavam z ravnotežjem. Pokazale so tudi, kako močno soodvisni so si gibanje, telesna vzdržljivost, moč in kognitivni, spoznavno zaznavni procesi. Po načelu telo kraljuje, a um caruje, so pripravili raziskovalni program in postregli z izsledki, ki so govorili predvsem v korist povezane vadbe; telesne in kognitivne. No, napredek, čeprav nekoliko manjši je bil dosežen tudi pri skupini, kjer so krepili zgolj telesno vzdržljivost; vaje za gibanje in moč. 


    V obeh primerih je imela ključno vlogo povečana možganska prekrvavitev. Najboljša je bila prav v primeru, ko je šlo za povezano, kombinirano vadbo; vzdržljivost telesa in vztrajnost pri kognitivnem naporu. Če kognitivne vaje ali naloge opravljamo pred telesnimi, izboljšamo njihovo izvajanje, vadba sama pa je manj naporna in odvečna. Obratno pa krepitev s telesnimi vajami, izboljša delovanje zaznavnega in odzivnega sistema in prekrvavitev, s tem pa tudi okrepi osredotočanje, mišljenje, spomin in odločanje. 


    Pri BET gre v bistvu za vzajemno spodbujanje telesnega in kognitivnega delovanja, za nekakšen spiralni proces dopolnjevanja, kjer predhodna aktivnost spodbudi kasnejšo. Starejši vsekakor lahko dosežejo boljše počutje, pa tudi večjo odzivnost in učinkovitost. Na žalost takšne raziskave zelo malo ali skoraj nič ne govorijo, kako moramo pri različni vadbi odmerjati počitek in sprostitev, da ne dosežemo ravni zasičenja, ko sposobnost in učinkovitost upadeta! No ja, nekaj ustvarjalnosti pri iskanju lastne procesne učinkovitosti je pač treba pustiti tudi človeku samemu. Zgolj posameznik namreč lahko najde prava razmerja, takšna, ki ga dejansko krepijo oziroma ohranjajo njegovo telesno in mentalno sposobnost. 


    In če se za trenutek pomudimo pri vprašanju, kako kognitivna dejavnost sama po sebi prispeva k zmanjševanju telesne utrujenosti, ugotovimo, da nekih znanstveno utemeljenih neposrednih odgovorov žal še nimamo, razpolagamo pa z zbranimi izkušnjami, ki kažejo naslednje:

  • Ko se posvetimo kognitivno zahtevni nalogi, pozornost preusmerimo s telesnih občutkov na miselni napor;
  • kognitivna dejavnost spodbudi delovanje različnih možganskih področij, tudi tistih, ki sodelujejo pri motivaciji in nadzoru gibanja;
  • med kognitivnim delovanjem se sproščajo endorfini, hormoni, ki delujejo kot naravni analgetiki in izboljšujejo razpoloženje.


    Kot zmerne kognitivne dejavnosti, ki zmanjšujejo napetosti oziroma sproščajo, posredno pa zmanjšujejo tudi telesno utrujenost, omenjamo predvsem: poslušanje glasbe, reševanje križank, branje knjig, pogovori z znanci, meditacijo, igranje družabnih iger, učenje novega jezika, slikanje, pisanje, branje …


    Vsekakor pa moramo poudariti, da kognitivno delovanje samo po sebi ne odpravlja telesne utrujenosti popolno, lahko pa jo bistveno olajša! 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zdravstveni totalitarizem, sistemski terorizem

Preživeti sebe

Osvoboditev sebstva