Zmagovalci koronovanja
Recimo, da koronovanje ni globalna zarota, čeprav deluje, kot da bi šlo za vnaprej proučen in načrtovan sistem učinkov, bioloških in socialno psiholoških. Kitajska je začasno poslala v karanteno eno pokrajino, ko je svet obsedla s korono norostjo, ji je ta sledil s sesutjem gospodarstva in osamitvijo družb in posameznikov. Izolacija je tako postala glavno orodje preureditve kapitalističnega sveta, na vrh katerega se po pričakovanju hoče na vsak način zavihteti Kitajska. Svetovno gospodarstvo končno razume, kako je v vseh teh letih podcenjenih delavcev postalo odvisno od azijske velesile. In medtem, ko svet prešteva obolele in mrtve, korporacije s Kitajsko veselo sklepajo posle in ponovno zaganjajo proizvodne trakove.
![]() |
Vzpon planeta opic. Zasedle so banngkoške ulice namesto turistov in ljudi, ki so se poskrili pred covidom-19.
Sl.vir: KhaosodEngish
|
Potrošnja bo vsekakor nazadovala, vendar korporacije tega ne bodo občutile. Celotno breme bodo prevzela majhna in srednje velika podjetja. Prav tista, za katere vlade pripravljajo reševalne svežnje, da se bodo lahko znova postavila na noge. Mnoga bodo propadla, preostala pa bodo dolgoročno izpostavljenost do bank in poslovna tveganja povečala. Da bodo sploh preživela, bodo morala glavno breme prenesti na delavce. Vsekakor bo delovnih mest manj, ostala pa bodo bistveno slabše plačana. Trenutne parole "Skupaj zmoremo!" bodo zamenjale "Oni znova zmorejo!".
Svetovna banka (The World Bank Group) in Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) opozarjata na hudo recesijo, v katero vstopamo in bo posledica pandemije. Takšnega primera, da bi se ustavilo svetovno gospodarstvo, še nismo imeli, trdijo številni ekonomski poznavalci.
![]() |
Ne bo nas uničil kakšen Armageddon. Ljudje sami sebi smo največja nesreča! Sl.vir: MixCloud |
Preventivni zdravstveni programi oziroma zdravstveni totalitarizem so našo opreznost izurili do te mere, da se samozaščitni signali vključijo že ob besedi mikrob, virus, če pa je zraven poudarjena še smrtnost, smo pa bolj ali manj vsi presrani. Pri tem ni pomembno, ali davek plačujejo ljudje, ki jim tudi drugače odpovedujejo življenjske funkcije in jih pred smrtjo ne more zaščititi še tako stroga izolacija ali gre za mlade, vitalne populacije, polne življenja. Nesporno je, da virus tolče neselektivno po vseh. Pri ogromni manjšini so to usodne zdravstvene posledice, pri večini pa nekoliko milejše oblike zapora, iz katerega se bomo neposredno prebudili v strašno pomanjkanje.
Vendar nikar ne mislite, da bodo nedotaknjeni ostali drugi družbeni sistemi, ki jim današnje vlade izpodkopavajo in nažirajo davčne prihodke. Vsekakor bo manj denarja in to bistveno, za zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturo in tudi pokojnine. Izračunov, koliko se bo zaradi tega povečala stopnja smrtnosti oziroma za koliko bo upadla povprečna življenjska doba, še nimamo, čeprav bodo statistične službe še kako zaznale odstopanja navzdol. Uspešne državne birokracije torej ne bodo tiste, ki bodo kratkotrajno ohranile nekaj življenj, ampak druge, ki jim bo uspelo čim bolj zadržati padec skupnega in osebnega standarda.
![]() |
Številni preprečevalni zdravstveni programi nas vzgajajo v nevrotike, ko vztrepetamo že ob besedi mikrob. Sl.vir: MedicalBillsingAndCodingCompany |
Ja, natančno za to gre, da s posameznim, ne dobro pretehtanim ukrepom, okužimo oziroma obsodimo stotisoče na trajno samoizolacijo in pomanjkanje. Glede na izkušnje epidemiologi predvidevajo, da morata dve tretjini prebivalstva postati imuni, da se ustavi prenos okužbe. Torej, če bomo nadaljevali s tem tempom in omejevali širjenje virusa, bomo nenehno izpostavljeni njegovim napadom v valovih še precej časa. Bomo vsake tri mesece ali pol leta ponovno vse nagnali v karantene? Verjetno ne, ker se človeška psiha prej ali slej privadi okoliščinam in le te postanejo dokaj običajne. Prej ali slej bomo torej virusu dopustili, da podobno kot pri gripi opravi običajno žetev in ugasne.
Lahko, da smo trenutno prepričani, da država zna poskrbeti za nas in da nadzira nevidno roko trga. No ja, slednje že dolgo ni več, od Marshallovega načrta za reševanje Evrope po drugi svetovni vojni prav gotovo ne. Vse, kar se nam trenutno zdi nepovratna pomoč, bomo v naslednjih letih plačali z dvojnimi obrestmi. Država smo vendar mi vsi in ta, kot kažejo izdaje novih obveznic, ni dobila in tudi ne bo, ničesar na lepe oči. Ali potem res lahko verjamemo ekonomistom, ki trdijo, da subvencije za pomoč ljudem in gospodarstvu zmanjšujejo padec BDP? V bilančnem smislu pri izravnavanju posameznih računic, mogoče res, dejansko pa se bo še nekaj let kazalo in to prav pri rasti BDP, kako veliko luknjo smo ustvarili.
![]() |
Zaloge požirajo zaslužke in izrivajo ljudi na cesto.
Sl.vir: Cryplodictation
|
![]() |
Koliko časa bo potrebnega, da bo jeklo spet teklo?
Sl.vir: TheWallStreetJournal
|
Val pomanjkanja, bo usekal navzdol kot cunami, od korporacij, preko dobaviteljev na neposredne izvajalce, to je na ljudi. Mnoga, bogatejša podjetja se bodo odločila za robote, digitalna razmerja in umetno inteligenco ter obšla ljudi daleč, kot bo le mogoče. Večina ljudi, ki je trenutno na plačanem čakanju, pravzaprav še ne ve, da so v tem času postali tehnološki presežek. Nekateri bodo, seveda za nižjo plačo, delali od doma, mnogi pa bodo doma tudi ostali in to brez prihodkov za preživljanje. Po vsej verjetnosti v nekakšni podaljšani izolaciji. Državna vodstva bodo seveda poskušala vzdrževati psihozo nevarne epidemije, dokler se bo to dalo in po zgledu Madžarske uveljaviti izredne razmere, da se bodo ubranile grmenju nezadovoljnežev, ki bo sledilo. Ljudje postopno spoznavajo, da vse to panično odzivanje vlad, ne prispeva kaj dosti k varovanju in ohranjanju življenj in da praktično na svetu ni družbe, ki bi se uspela hermetično zapreti pred okužbo. Če so še nekaj tednov nazaj navdušeno pozdravljali ukrepe socialne distance in samoizolacije, jih počasi prežemajo dvomi. Vedno bolj namreč postaja jasno, da so rešitelji v navalu panike in pod vtisom lastnega samoljubja razrušili družbe in pahnili svet in ljudi v revščino.
Komentarji
Objavite komentar