Staranje, dojemanje procesa
"Uf," je zastokal in pomislil, "Komaj sem dvignil ta kamen, pa nima več od 50 kil." Še dan, dva je čutil občasne krče. Stiskali so okrog ključnih kosti, in kadar je globoko vdihnil, so nekoliko zategnile tudi mišice na prsni strani. Noge so bile nekam utrujene, meča in stegna napeta, a prave eksplozivnosti in moči ni bilo v njih. Par samokolnic kamenja in zemlje ga je zdelalo. Res, da je zunanja dela šele začel, a kljub temu. Pa saj je celo zimo delal počepe, sklece, trebušnjake dvigoval uteži, le v hrib je odrinil bolj poredko. Tiho se je zavlekel v kopalnico, od tam za mizo v kuhinji in po določenem času na kavč v dnevno sobo. Ni bil zgovoren. Molčal je. Nikakor ni hotel spregovoriti, kako ga je premagal tisti kamen in nekaj polnih samokolnic. Ne, ni hotel spregovoriti, ker je poznal odgovor, in klišeji so ga vedno pognali v bes. Čutil je, kako ga zmaguje preprosto razumevanje staranja. Čutil je, kako težko, vedno težje se opira poenostavljenim zgodbam o pe...