Reformirano izkoriščanje
Da se je bližal plačilni dan, se je najbolj poznalo po vedno bolj redki enolončnici. Recept je bil sila preprost in jed je odstopala predvsem po slanosti; no tudi po velikih makaronih, ki jih je bilo vedno težje najti v redki juhi ob koncu meseca. Včasih je v njej zaplaval tudi kakšen kos mesa. Poredko in takrat so se tiho sporazumeli z očmi, kdo ga bo dobil. Podobno je živelo kar nekaj družin v bližini. Večinoma so bile enostarševske. Rudnik je vsake toliko utopil katerega izmed očetov in takrat so kakšno leto, morda dve, jedli nekoliko bolje in živeli lažje na račun smrti. Potem pa je življenje obrnilo stari list in lov na makarone konec meseca se je nadaljeval. Za učbenike je poskrbela šola, za zvezke, potrebščine, olje, sladkor, makarone, mleko in moko Rdeči križ, včasih Karitas, če niso ravno natovarjali vreč s hrano za begunce v Somaliji. Življenje tam doli se ni podpisovalo, zato zvezkov, svinčnikov, radirk in ostale pismoukovske krame niso potrebovali. ...