Ne bomo več plesali
Preseneča me, da se sprememb medijske zakonodaje lotevajo starodobno in totalitaristično. Starodobno zato, ker je medijska krajina postala presneto dinamična in vseobsegajoča. Zaradi tako imenovanih družbenih mrež lahko posreduje informacije in misli vsak, če si to le želi. Sami smo hkrati snovalci vesti, pa tudi njihovi odbiralci, cenzorji. Zato ne razumem, čemu le bi nekatere uredniške, medijske zamisli morale imeti podporo države ali bi bile celo finančno podprte z njene strani. Mislim, da ni odveč, če poudarim, kar smo že tolikokrat slišali, da se vsako kosilo prej ali slej plača. Torej denarno podpiranje medijev iz javnih sredstev še zdaleč ni primerno! Vsaj tistih ne, ki sebe razglašajo, za avtentične, neodvisne varuhe politične svobode. A očitno polje kompromitacije, na katerega posegajo denarni mogotci in politični voditelji, lahko obilno rodi zgolj, s trošenjem javnega denarja za všečne vesti? Na tak način so nekateri uredniški mediji privilegirani, njihove ...
