Starostno odraščanje

"Poslušajte, prav bi bilo, da se pogovoriva o tej vaši obsedenosti. Prepričan sem, da gre za hudo obliko obsesivne kompulzivne motnje."  "Ne razumem! Kdo le vas je potisnil v igro, da ste dregnili vame? Tukaj sem vsak dan. Prinašam vzorce hranil in človeških izločkov ter spremljam njihovo analizo. Lahko bi vam natančno povedal, koliko me stane vsak prihod skozi tista vrata" Moški, dr. je pisalo na priponki pod ovratnim zavihkom nebesno modre halje, ga je sprejel pri vratih. Tam je postopal že kakšno uro, da bi se seznanil s človekom, ki je dnevno prihajal s kovčku podobno usnjeno torbo v laboratorij in potem budno motril izza steklene stene meritve vsebin iz stekleničk in vrečk. Se, ko je dobil računalniške izpise, pogreznil v masivni fotelj iz nabranega rdečkastega usnja na svoji strani steklene pregrade, da je podrobno proučil poročilo in si beležil pripombe.  "Se vam ne zdi, da delujete nekoliko stresno, še posebej, ko vznemirjeno zahtevate, da posamez...

Le kaj zaželeti človeku, ki ima obilo zdravja in sreče? Kaj ponuditi nekomu, ki ima vse in se mu življenje smeje ter ga hrani z veliko žlico? Vsekakor ne neko starodavno, osladno frazo iz babičine skrinje: "Srečno in zdravo po možnosti naj bo leto pravo!"        Če sklepam po prejetih voščilih, smo očitno vsi ustvarjalno anemični, če ne posedujemo še kakšne hujše motnje. Zdravje in sreča namreč ne rasteta na drevesu kot rožiči. Nanju ni mogoče čakati, da prideta z lepimi željami, ampak se mora človek zanju potruditi. Seveda ne v čakalnicah zdravstvenih ustanov, v razbremenjujočem okolju nakupovalnih središč, na kavču s pornografijo na ekranu pred sabo … Zdravje in sreča sta pomemben del sebstvene filozofije, človekovih pogledov in preprepričanj. Torej, ljudem niti približno ne moremo želeti nečesa, v kar sami ne verjamejo, saj se takšne želje ne udejanjajo. Nekdo, ki je globoko v sebi prepričan, da je žrtev okoliščin, bo željo po zdravju in sreči, sprejel kot provok...