Starostno odraščanje

Mogoče je bil nekdaj Bled z okolico eno najlepših alpskih letovišč. Danes je postal bolj podoben romarskim središčem, ki jih naskakujejo obiskovalske procesije. Ob takšnem obleganju pa se prostor vidno in doživljajsko skrči. Postane pretesen za nakopičeno emotivnost oziroma podoben prenatrpanemu stanovanju, iz katerega ljudje bežijo že navsezgodaj, da se jim ni treba srečevati in izmenjavati vsakdanjih fraz. Bled je trenutno podoben nekakšni dnevni sobi pod vedrim nebom, ki je potrebna temeljite prenove; fizične in duhovne! Pogled iz zraka ohranja vtis podobe raja, ne pa tudi samega kraja. Sl.vir: MobileGuide

Leto je zaokrožilo. Iz njega se je rodil kot tolikokrat zimski solsticij in kot tolikokrat do slej so se ljudje odeli v rdeče, si namazali bele brade na ksihte ter uprizorili vsakoletno katarzično predstavo. Kot da je grehe narcisoidne prevzetnosti, odklanjanja, zavračanja in brezbrižnosti do revnih, brezdomnih, prizadetih, drugačnih, mogoče očistiti preko noči, pa čeprav so jo nekateri poimenovali za sveto. Ja, krščanstvo ima velike in veliko praznikov, v katerih poskuša spokoriti dvojno moralo, ki jo nosimo ljudje v sebi. A kljub temu življenje postaja vedno bolj sprenevedavo, konfliktno, deljivo, predvsem pa brezbožno.  Preko neba šviga dobri stric, sanje, zblodeli upi pozabe z njim gredo vštric. Sl.vir: RussianPersonalities

Razbolela kolena in sklonjene hrbtenice niso nič drugega kot simptomi klečeplazne, ponižne narave in tovrstnih bolezni ne morejo pozdraviti zdravniki ali fizioterapevti. Prepričanj namreč ne zdravimo s tem, da zamenjamo kakšen sklep ali organizem naslonimo na opornice in fantomskih bolečin ne tako, da neprijetne zgodbe potisnemo v nezavedno. Človeka, ki se ni sposoben kot trpežna, pokončna bilka izogniti nadležnim vetrovom, ga prej ali slej kaznuje lastni organizem. Grabljenje je družbeno vzorno, strast in užitek sta prekletstvo. Sl.vir: TheEconomicTimes

Če sem odkrit, me vse te razprave o podnebnih spremembah in pozivi k obvladovanju človeškega poseganja v naravo niti najmanj ne ganejo. Ja, natančno to! Malo mar mi je za vse to klinčevo segrevanje ozračja, oceanov in taljenje ledenikov, najstniške izpade Grete Thunberg, varstvenike ekosistemov, Lučko Kajfež, skupinske evforije samooklicanih "intelektualcev", ki se podpisujejo pod razne okoljske peticije. Še manj me prizadene valovanje ekstatične, zamaknjene množice, ki se vdaja pomilovalnemu sladostrastju propada. Popolnoma malo mar mi je za vse te globalne vremenske spremembe, ker vem, da človek na sedanji stopnji razvoja niti približno ne more poseči v splet naravnih sil, kaj šele preprečiti podnebno segrevanje. Kar človek res lahko naredi, je uporaba tehnologij, da si olajša in uredi kolikor toliko znosno bivanje na planetu. Vsekakor gre že v tem pogledu za znaten napredek, vendar še vedno premajhen, da bi lahko trenutno geološko dobo označili za antropogeno.  Deep ...