Ko pristna beseda postane prekleta

Pravijo, da se z leti možgani kisajo, da postajajo vedno bolj sklerotični, čeprav starejše teorije govorijo ravno o nasprotnem. Modrost je baje lastnost poznih let, vendar moram resnici na ljubo priznati, da sem srečal bore malo razgledanih in bistroumnih starcev. Torej gre bolj za izjemo kot pravilo. Očitno tudi pri meni! Ne, ne dojemam več teh miselnih ugank. Moji možgani presojajo vedno bolj linearno, premočrtno, prav nič lateralno. Ne dojemam, kako lahko nekdo ponazarja svobodo govora z jezikom njenega omejevanja. Ne razumem, kako lahko demokracijo opisujejo kot sistem pluralne svobode, ko pa so vse ustavne listine spisane podobno kot religiozne svete knjige; s številnimi prepovedmi in omejitvami. Svoboda je namreč absolutna vrlina. Ne more je biti manj, ne more je biti več, predvsem pa je omejena zgolj z etiko posameznika, ne z zakonsko predpisano moralo in drugačnimi interesi. Svobodno voljo imaš ali je ni! In podobno je tudi s pravico do govorjene besede. Svoboda je absolu...