Starostno odraščanje

Pospešena selitev prebivalstva s podeželja v mesta v devetnajstem stoletju je naznanila dobo kapitalizma, razmah nacionalističnih idej, oblikovanje in krepitev nacionalnih teles ter njihovo udejanjanje v parlamentarno vladavino "pravičnosti in enakosti". Trenutno se dogaja nekaj podobnega, vendar v obratni smeri. Drugače kot lokalne, bodo obsežne globalne migracije spodbudile mednarodne politične in geografske integracije. To pa pomeni propad nacionalnih držav in hkrati ponovno izrazitejše delovanje bojno razpoloženih nacionalizmov, ki bodo poskusili za vsako ceno ohraniti razpadajoče narodne in nacionalne (1) kulture.  Preseljevanje v industrijska središča je okrepilo gospodarstvo in politično moč držav, a hkrati tudi revščino med nakopičenimi prebivalci.             Sl.vir: theendofhistory.net  Čudno? Ko domala vsi, z izjemo nekaj posameznikov, ki jih je čas povozil, prisegamo na digitalne komunikacije in algoritme, se udejanjamo znot...

Razprave o prilagoditvah pokojninskega sistema so že zdavnaj prešle mejo spodobnosti. Ne zgolj spodobnosti, ampak tudi gospodarske smiselnosti. Namesto da bi se posvečale vprašanjem rasti družbenega bogastva, in v tem pogledu tudi izboljšanju materialnega in zdravstvenega statusa upokojenih, se osredotočajo izključno na to, kako ohraniti povprečno bedo v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do konca življenja. In zanimivo, sindikati, ki bi morali v prvi vrsti braniti interes človeškega blagostanja, so se dobesedno zarotili proti njemu. Seveda ne gre za neko ideološko spodkopavanje dobrega življenja, temveč za preprosto miselno omejenost, predsodke, ko človek ne zna sešteti dve in dve. Starost oplemenitena z izkušnjami je vsekakor prednost, ki jo kaže nagraditi. Seveda, če to ni Slovenija Sl.vir: acas.org 

Nekateri evolucijski sociologi so prepričani, da je človek prva udomačena žival. Če to drži, potem socializacija, prevzemanje družbenih vrednot, pravil, vedenja, ni nič drugega kot dolgotrajen kulturni proces udomačevanja. Udomačevanje seveda ni nič drugega kot milejši izraz za poslušnost. Slednja pa naj bi bila tesno povezana z razumom. Nič koliko je v človeški zgodovini primerov, ki kažejo, da razumnejša so bitja, dovzetnejša so za udomačitev. Bolj se namreč zavedajo koristi in posledic neposlušnosti.  Etologi si niso enotni, katera je bila prva udomačena žival. Človek ali pes? sl.vir: alpha Da bi podkrepili omenjeno teorijo, niso potrebne neke neodvisne, randomizirane in metodološko zapletene psihosociološke raziskave. Zadostuje, da se ozremo vase in pomislimo, za kaj stvari počenjamo kot jih. Zakaj pri pouku sedimo mirno in tiho, v trgovinah, bankah, zdravstvenih in drugih ustanovah naveličano čakamo, da pridemo na vrsto, ob uri hodimo v službo in iz nje, potrpežlj...