Starostno odraščanje

Bo koprsko pristanišče še naprej nasedla barka v plitvem morju ali gospodarski meteor, ki bo končno preskočil Kraški rob proti celini, bo znano kmalu. Sedanja občinska oblast mu ni najbolj naklonjena. No ja, odkrito pristanišču ni nikdar nasprotovala. Toda, ko je bilo treba dobiti potrebna dovoljenja za povečanje njegove prometne učinkovitosti, se je vedno nekaj zapletlo. Pristanišče ima tako še vedno zgolj en vhod, čeprav bi že pred dobrim desetletjem potreboval najmanj dva, terminal za tovorna vozila domala pred starimi mestnimi vrati in bistveno prekratko pristajalno obalo, da bi se obnjo lahko spodobno privezale velike ladje z zabojniki. Slednje namreč odločajo o globalnih strateških smereh pomorske trgovine.  Kako brodolomsko ogrodje preobraziti v turistično atrakcijo? To je vprašanje! Sl.vir: pixabay Če pazljivo prisluhnemo zamislim o nekakšnem veličastnem stolpu "Svobode", impozantni oživitvi potopljene razbitine Rex in plaži z navtičnimi bari na nekdan...

Lahko rečem, da imam srečo, da se med prečenjem ploščadi, nisem znašel med ekstremnimi sebičneži na Trgu republike, ki so pred nekaj dnevi vihteli besedo zoper migrante. Ne bi mi bilo prijetno, da bi me kdo zaradi naključne družbe poistovetil s krhkim značajem šovinista, nacionalista, desničarskega zadrteža, za katerega so gasilske veselice edini kulturni dogodki, ki se jih udeležuje. Ne, ne bilo bi mi prav, če bi teža mojega telesa in vidna pojava kakorkoli prispevali k vtisu dogodka dvoličnežev, ki po eni strani prisegajo na Boga, po drugi pa si lastijo del Zemlje, njegovo stvaritev, za lastno dvorišče. In imam srečo, da nisem občan Kopra. Osebek, ki mu nekakšna slaba iluminozna kopija, poimenovana Čudolandija, zmeša možgane, da potlej veruje v izjemne vizionarske sposobnosti nekoga, ki iz oblakov tke vzhajajoče stolpe in brodolomske otoke. Res, srečo imam, da ne nasedam utvaram, ki jih opisujejo priskledniki za zajetne honorarje iz javnega denarja. Slovenijo Slovencem, Bohinj Bo...

Segrevanje planeta predstavlja globalni posel. Težko rečemo, da so predstavljena dejstva znanstveno podkrepljena, prej gre za teorije, ki jih je treba šele dokazati. Po njih je za ozonski luknji nad tečajema in pojav tople grede kriv človek, natančneje njegova dejavnost. Kljub temu človeštvo še vedno nima trdnih dokazov proti sebi. Proučevanja ledenih stolpcev iz vrtin na Antarktiki ter globinskih vzorcev nekaterih jezerskih usedlin govorijo neko popolnoma drugo zgodbo. Na Zemlji se hladna in toplogredna obdobja izmenjujejo, podobno kot se dvigujejo in propadajo rastlinske in živalske vrste. Kaj dejansko botruje omenjeni dinamiki, pa še vedno ne vemo. Zgolj domnevamo! Antarktika, pogled iz vesolja se znova megli Sl.vir: NASA Trenutno glasno klicanje okoljevarstvenikov "Na pomoč!", na katerega se je odzvala tudi večina vlad v razvitejšem svetu, tako bolj ali manj spominja na obsežno, pragmatično prevaro, na pravo teorijo zarote. Ali dejansko rešujemo planet ali pa u...

Rdeči alarm Agencije RS za okolje: Po neki hudičevi ujmi na Obali, se je sprožil vihar tudi v pregretih glavah. "Telefon, direktor!"  "Kdo je?" "Nek nevrotičen glas. Prepričana sem, da mu bo jajca potegnilo skozi žico. Več od sikanja, pihanja in besnenja nisem prepoznala. Hudo mora biti." "Ti kreten na drugi strani," je nekdo zarjul, ko je poprijel za slušalko. Hitro jo je zgrabil še z drugo roko, da bi mu je siloviti tornado ne iztrgal iz rok. Kot da bi včerajšnje neurje še zmeraj divjalo nad Koprom in stresalo uboge občane. "Ti kreten, direktor. Mar ne veš, kdo te je postavil, da se tako lahkomiselno obnašaš do mene," je rjulo kot za stavo. "Mar ne veš, da si ti na vrsti takoj za menoj. Ne prepoznaš priložnosti. Celo Obalo je treslo, neusmiljeno pustošilo po njej, pa so še vse plakatne vetrine na avtobusnih postajališčih cele. To ni in ne more biti res. Od tukaj vidim, kako se v eni od njih nevarno bliska. Kaj ...